17. Okt 2019 politikis.si
Nekdanji nacistični paznik na sojenju izrazil obžalovanje
Urednik

Nekdanji nacistični paznik, 93-letni Bruno Dey je danes na sodišču v Hamburgu izrazil obžalovanje zaradi svojih dejanj. Obtožen je sokrivde za 5230 umorov med drugo svetovno vojno v nacističnem koncentracijskem taborišču Stutthof blizu današnjega Gdanska na Poljskem.

Na začetku sojenja, ki bi lahko bilo eno zadnjih tovrstnih sodnih procesov, je vztrajal, da član enote SS in paznik ni bil prostovoljno, a je izrazil obžalovanje za svoja dejanja.

“Jasno mu je bilo, da ljudje niso bili tam, ker so zločinci, temveč zaradi antisemitskih, rasističnih in drugih razlogov. Sočustvoval je z njimi, vendar ni videl možnosti, da bi jih lahko osvobodil,” je povedal njegov odvetnik Stefan Waterkamp, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V sodni dvorani je bil tudi obtoženec Dey na invalidskem sodišču, ki je imel na glavi kapo ter očala, ob vstopu v dvorano pa je obraz zakrival z rdečo mapo.

Waterkamp je dejal, da je njegov klient pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja. Izpostavil je, da se enotam SS ni pridružil prostovoljno in da ni iskal službe v koncentracijskem taborišču.

Tožilstvo je kljub temu mnenja, da je “kot paznik iz vrst SS v koncentracijskem taborišču Stutthof med avgustom 1944 in aprilom 1945 verjetno tudi pomagal pri okrutnem ubijanju, še posebej judovskih zapornikov”. Označili so ga za “zobnik v nacistični morilski mašineriji”, ki je bil v celoti seznanjen z okoliščinami, tako da so lahko bili izvedeni ukazi za usmrtitve.

Obtoženi je v taborišču delal v času ukaza nacističnega vodstva o “končni rešitvi” judovskega vprašanja, ki je vodil v sistematično pobijanje internirancev v plinskih celicah, številni pa so umrli tudi zaradi lakote in bolezni, je še izpostavilo tožilstvo.

Kljub visoki starosti mu sodijo na sodišču za mladoletne v Hamburgu, ker je v koncentracijskem taborišču začel delati kot 17-letnik.

Po poročanju nemških medijev je tožilcem v predhodnem postopku povedal, da je v SS bataljonu, ki je vodil taborišče v Stutthofu, pristal samo zato, ker je imel težave s srcem in ga zato niso poslali na fronto. Priznal naj bi tudi, da je vedel za plinske celice in da je videl, kako so vanje tlačili internirance. Hkrati je vztrajal, da ni nikogar ubil in da ni kriv ničesar.

Nacisti so koncentracijsko taborišče v Stutthofu vzpostavili leta 1939, sprva za poljske politične zapornike. Nato je bilo v njem interniranih okoli 120.000 ljudi, med njimi številni Judi. Najmanj 65.000 ljudi je umrlo.

Čeprav do sojenja prihaja pozno, judovska združenja izpostavljajo njegov pomen v luči sodobnega protisemitskega skrajno desnega nasilja, kot je bil napad na sinagogo minuli teden v mestu Halle. Efraim Zuroff iz Centra Simon Wiesenthal je poudaril, da visoka starost ne sme biti razlog, da mu ne bi sodili. “Bil je del največje tragedije v zgodovini, to je bila njegova volja,” je poudaril.

Po poročanju nemški medijev je Dey, ki živi v Hamburgu, po vojni delal kot pek in se poročil. Poleg tega si je dodatni denar služil kot voznik tovornjaka in vzdrževalec.

Aretirali so ga, ko je obsodba nekdanjega nacističnega paznika v taborišču Sobibor na Poljskem Johna Demjanjuka leta 2011 uvedla sodni precedens. Demjanjuka so obsodili kot človeka, ki je bil del nacistične morilske mašinerije. Pred tem je moralo tožilstvo v Nemčiji za obsodbo za nacistične zločine dokazati, da je bil posameznik neposredno vpleten v umore.

politikis.si